10 filmov, ki jih morate gledati, če imate radi sedem samurajev

Film 'Sedem samurajev', ki ga je skupaj napisal, uredil in režiral moški japonski filmski ustvarjalec Akira Kurosawa, je mamutski kinematografski podvig in uspeh. Od takrat je v svetu kinematografije dosegel legendarni status. Videti je, da Kurosawa sodeluje s svojimi stalnimi igralci Toshiro Mifunejem in Takashiem Shimuro. Sedem samurajev je postalo tisto, kar lahko imenujemo prelomni trenutek v japonski filmski industriji, in postavilo nove standarde za to industrijo. Sčasoma bi dosegel ikoničen status v svetovni kinematografiji, režiser John Struges pa ga je slavno predelal kot 'Veličastnih sedem' v Hollywoodu. Struge so si zamislili 'Sedem samurajev' v zahodnem načinu, pri čemer so samuraje zamenjali strelci. Takšen je vpliv filma 'Sedem samurajev', da so nekateri kritiki celo opazili podobnosti v ploskvah animiranega filma Pixar 'Življenje hrošča'.

Kurosawa je sprva želel, da film dokumentira en sam dan v življenju samuraja, kasneje pa je med svojimi raziskavami naletel na zgodbo o samuraju, ki brani kmete, in jo nadaljeval kot glavno izhodišče filma. Ta film lahko razumemo kot popolno združitev komercialne in umetniške blagovne znamke snemanja filmov. Dejstvo, da je film 'Sedem samurajev' postal eden najbolj zaslužnih filmov na sodobni Japonski, je vodilo k nastanku bolj slojevitega, niansiranega filma v kinematografiji tako s strani občinstva kot producenta. Kljub temu, da uporablja kliše komercialnih, mainstream kinematografov, kot so junaštvo, humor in stereotipna upodobitev 'negativca', svoje pozornosti Kurosawa nikoli ne preusmeri iz filozofskih premis filma. Dolžnost, čast in integriteta tvorijo moralni kompas, ki leži v središču tega filma.

Zgodba filma 'Sedem samurajev' se igra na Japonskem v 16. stoletju. Današnji poklic je predvsem kmetovanje, družba pa je bila skoraj razdeljena med kriminalce in kmete. Samuraji brez mojstrov se potikajo po ulicah v iskanju dela in zavetja. Skupina nemočnih kmetov je v filmu najela sedem samurajev pod vodstvom Kambeija Shimade, ki ga je igral Takashi Shimura, da bi jih zaščitila pred lokalno tolpo dacoitov. Scenarij je hiter, čustven in empatičen do svojih likov.

Film je kljub temu, da traja več kot tri ure, še vedno napolnjen z akcijo in tako celo uspe privabiti pozornost običajnega gledalca filma. Naprava najemanja ‘junakov’, ki bdijo nad šibkimi, je od takrat postala običajna tropa v filmih, ki se stekajo do curry-vesternov, kot je indijski filmski hit »Sholay«. Ob upoštevanju več kinematografskih vidikov smo uspeli zbrati nekaj najboljših filmov, podobnih klasiki Kurosawa. Tukaj je seznam najboljših filmov, podobnih filmu 'Sedem samruajev', ki so naša priporočila. Več teh filmov, kot je 'Sedem samurajev', si lahko ogledate na Netflixu, Hulu ali Amazon Prime.

10. Yojimbo (1961)

Skoraj kaznivo bi bilo, če bi izpustili ‘Yojimbo’, medtem ko bi cenili ‘Seven Samurai’. 'Yojimbo' je še en primer skupnega umetniškega sijaja med Akiro Kurosawo in Toshirom Mifunejem. Mifune ima ponavljajočo se vlogo 'samuraja', brez mojstra in v iskanju dela. Vstopi v fevdalno mesto in s pomočjo konkurence med dvema poslovnima družinama v boju za vzpostavitev nadzora nad lokalnim igralniškim loparjem poskuša prevzeti sebe. Mifune vseskozi zabava kot 'sivi' protagonist. V upodobitvi spodobnega samuraja je brezhiben. Dobro nad zlom postane pogonsko izhodišče v 'Yojimbo', tako kot v 'Sedmih samurajih'.

9. Harakiri (1962)

Največji uspeh filma 'Harakiri', kot je 'Sedem samurajev', izhaja iz dokazovanja, da samurajskim filmom, kot je zahodnjaški, ni treba vedno biti formuliran. Samurajski film je lahko vse, kar si tudi želi; lahko se spopade s človeško tragedijo, ljubeznijo, izgubo, dolžnostjo in moralno dilemo. Počasen, odmeren pristop Kobayashija med prikazom obdobja Edo prispeva k pustosti časa. Zgodba sledi mučnemu življenju samuraja brez mojstra, Hanshira, katerega želja je storiti hara-kiri, obliko japonskega ritualnega samomora. Predpostavka je izredno pesimistična in patos, s katerim poskuša odmevati film, je obup in usmiljenje, pa vendar upanje.

8. Kill Bill Vol. 1 in 2 (2003-’04)

Ja! Ja! Vem, da ste film že videli. Pravkar ga dodajam na seznam za čisto uživanje, ki ga ta film prinaša s seboj. Tarantino v njej počne tisto, kar mu gre najbolje: dokazuje svojo trditev, ne da bi se jemal resno. Akcijske sekvence so na vrhu, kritike, da je film nizkokakovosten, nekakšen pastiš, so lahko upravičene. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da tudi 'Kill Bill' ne pozabi svojih filozofskih premis. Maščevanje, čast, ljubezen, izguba, šibka in močna dihotomija se vse najdejo v gradnji etosa filma. Tudi 'Sedem samurajev' je film, ki se ne jemlje resno. Mifunejev improvizirani humor ali samurajska posteljnina, ki je domačin pred zadnjim obračunom, je lahko primer, ki dokazuje to isto.

7. Rašomon (1950)

Verjetno ste že videli tudi to, in če ne, si oglejte zdaj. Še en mejnik v kinematografskem vesolju in še bolj v japonski filmski industriji. ‘Rashomon’ je eden prvih in zagotovo najbolj znanih primerov nelinearnega pripovedovanja zgodb v svetovni kinematografiji. Spet mojstrovina Kurosawa z najljubšim Mifunejem za junaka. Izjemno pripovedovanje zgodb uporablja Kurosawa. Mifune je kot ponavadi briljanten, igra Samuraja, obtoženega posilstva. Tako 'Rashomon' kot tudi 'Sedem samurajev' sta v svojem bistvu iskanje resnice in pravičnosti in mislim, da je njuna največja skupnost.

6. Sanjuro (1962)

Vnaprej se opravičujem, ker se še enkrat privoščim, tako da na ta seznam dodam še en samurajski film Mifune-Kurosawa. 'Sanjuro' je nadaljevanje filma 'Yojimbo' in pripoveduje zgodbo o devetih mladih samurajih, ki verjamejo, da je njihov gospodar komornik pokvarjen, potem ko je strgal njihovo peticijo proti organiziranemu kriminalu. Spet ljubka mešanica umetniškega in komercialnega filmskega ustvarjanja se film 'Sanjuro' uveljavlja kot vredno nadaljevanje in film za starost. Grozljiv remake filma je bil posnet leta 2007 z imenom 'Tsubaki Sanjuro'.

5. Goyokin (1969)

'Goyokin' je film o jidaigekiju iz leta 1969, ki ga je režiral Hideo Gosha. Jidaegeki je dobro znana zvrst japonskih filmov. Dobesedno pomenijo 'dramske drame', najpogosteje so postavljene v obdobju Edo japonske zgodovine, torej od 1603-1868. Sledi zgodbi o samotnem roninu, ki je v duhovnem iskanju odkupnih grehov, ki jih je storil v preteklosti. Čeprav resda ni povsem na isti ravni kot nekateri drugi vnosi na tem seznamu, Goyokin deluje kot prijeten samurajski film.

4. Samurajski upor (1967)

'Samurajski upor' Masakija Kobayashija je kot večina samurajskih filmov, postavljenih v obdobju Edo na Japonskem. V filmu lokalni oblastniki prosijo Yogoroja, sina spretnega mečevalca, da se odpove svoji ženi. Moralna kriza, ki sledi, postavlja predpostavko in se na koncu konča v boju, ko zavrnitev razpada družine povzroči, da vladarji družini ukažejo, naj si vzame življenje.

3. Ran (1985)

‘Ran’ je barvni ep mojstra Kurosawe. Gre za priredbo Shakespearovega 'Kralja Leara' in sledi zgodbi o velikem lordu Hidetori. Lord Hidetora se po dolgem in uspešnem mandatu odloči, da bo svojo zemljo razdelil med svoje tri pesmi. Najmlajši poskuša očeta opozoriti na morebitno zlo, ki lahko izvira iz njegove odločitve, in ga izženejo zaradi nesramnosti. Družinski prepiri sledijo in tvorijo predpostavko za glavno pripoved. Kurosawa fantastično uporablja barve in na celuloid naslika čudovit film.

2. Veličastna sedmerica (1960)

O tem res ne bi veliko pisali. Gre za skoraj enak remake filma 'Sedem samurajev'. V svojih likih nima šarma izvirnika, enake stopnje mojstrstva v smeri ali občutljivosti, kljub temu pa občinstvo uspe zabavati na zelo hollywoodski način. Tipičen vestern v mnogih pogledih, ki ga lahko opazujemo med večerjo in ne zahteva preveč pozornosti gledalca. Lahka, prijetna, kinematografska izkušnja.

1. Crouching Tiger, Skriti zmaj (2000)

Ang Lee je s tem filmom stopil na sceno in dobil oskarja za tujejezični film. Verjetno ste že videli tudi ta film, vendar sem ga na seznam dodal zgolj zato, ker gre za moderno orientalsko podjetje, ki tako kot Kurosawa ohranja močno filozofsko bistvo in hkrati omogoča zabavo. ‘Crouching Tiger, Hidden Dragon’ je dobesedni prevod kitajskega idioma, ki opisuje kraj ali situacijo, polno neopaženih mojstrov. Vloge spola igrajo pomembno vlogo v primarni pripovedi filma; lastnost, ki jo deli tudi 'Sedem samurajev'. Razmerje med učiteljem in študentom v filmu 'Crouching Tiger, Hidden Dragon' lahko vidimo kot nekakšno vzporednico z dinamiko mojstra in samuraja v 'Sedmih samurajih'. Oriental postane platno tako za Kurosawo kot za Ang Lee. Njihove države, kulture in občutki se lahko razlikujejo, vendar prevladujoča prisotnost Orienta ostaja neomajna in tvori nekakšen lok med tema dvema mojstrovinama.