Ali Butterbox Babys temelji na resnični zgodbi?

'Butterbox Babies' režiserja Dona McBreartyja pripoveduje zgodbo o krogu posvojiteljev, ki ga vodita William Peach Young (Peter MacNeill) in njegova žena Lila Gladys Young (Susan Clark) v Novi Škotski v Kanadi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Njihov idealen materinski dom je zatočišče za neporočene noseče matere, ki tam porodijo svoje otroke. Toda tisto, kar leži spodaj, je nekaj, kar bi zlahka označili za zlovešče, saj se zdravi dojenčki prodajajo parom brez otrok prek nezakonitih posvojitev, medtem ko so nezdravi prepuščeni smrti, samo da jih dajo v škatle za maslo in pokopljejo. Zgodbo oživijo izjemno prepričljivi nastopi Petra MacNeilla in Susan Clark skupaj s Catherine Fitch, Nicholasom Campbellom, Michaelom Rileyjem, Cedricem Smithom in Corinne Conley.

Drama iz leta 1995, ki je prejela dve nagradi Gemini, je postavljena v čas, ki je doživel dva najhujša dogodka v človeški zgodovini, veliko depresijo in drugo svetovno vojno. Oboje je vplivalo na svetovno gospodarstvo, kar bi se lahko spraševali, da je eden od mikrokozmičnih razlogov, zakaj se Youngs odločijo narediti to, kar počnejo. Z drugimi besedami, zaslužite denar, ko se ves svet sooča s pomanjkanjem. Najdejo se lahko tudi tisti gledalci, ki bodo zanemarili dogajanje in želeli izvedeti več o paru in njuni mentaliteti ter se spraševali, kaj se dogaja v glavah takih ljudi. Če tudi vi razmišljate o tem, ali je v zgodbi o 'Butterbox Babies' kaj resnice, imamo vse o tem.

Je Butterbox Babys resnična zgodba?

Da, 'Butterbox Babies' temelji na resnični zgodbi. Film, katerega scenarij je napisal Raymond Storey, temelji na istoimenski knjigi Bette L. Cahill. Knjiga pa temelji na resničnih dogodkih okrog idealnega materinskega doma, ki je deloval v East Chesterju v Novi Škotski v Kanadi od leta 1928 do 1947.

Poleg ponudbe materinstva za poročene pare in neporočene matere je ponujala tudi posvojitev in splav (v tem času nezakonita). Od plenic do pokopa umrlih dojenčkov, vse v Ideal Maternity Care ima svojo ceno. Če mati ni mogla skrbeti za svojega otroka, je morala Youngovim plačati 500 dolarjev za doživljenjsko oskrbo otroka. Če si niso mogli privoščiti denarja, so morali delati na domu Youngsovih.

Poročilo avtorja Kanadski svet za otrokove pravice pravi, da so ženske tam delale do 18 mesecev, da so poplačale svoje dolgove. Po tem je bil otrok dan v posvojitev kot del nezakonite trgovine v Kanadi. Dojenčke so prodajali tudi ameriškim parom. Z izkoriščanjem ameriških zakonov, ki prepovedujejo posvojitve med različnimi verskimi ozadji, sta Youngova dojenčka prodajala po visokih cenah, ki so segale tudi do 10.000 dolarjev.

William Young in Lila Young sta dojenčke namerno hranila samo z vodo in melaso, da so lahko umrli od lakote. To usodo so delili tisti dojenčki, za katere je zakonca ugotovila, da so »netržni«. Znaki so vključevali kakršno koli zdravstveno težavo ali deformacijo ali celo temno polt. Mrtve dojenčke bi dali v majhne škatle, ki bi jih uporabljali za shranjevanje mlečnih izdelkov (od tod ime 'Butterbox Babys') in jih pokopali pod zemljiščem lastnine ali vrgli v morje ali zažgali v peči. Par je o otrokovi smrti staršem lagal tudi zato, da bi ga prodal drugemu paru, ki si želi otroka in je pripravljen plačati za posvojitev. Ocenjuje se, da je v porodniškem domu Ideal umrlo od 400 do 600 dojenčkov. Tisoč drugih je bilo posvojenih.

Po 12-letni bitki (1934-1946) so takratni minister za javno blaginjo dr. Frank Davis in njegova ekipa zbrali veliko dokazov in sprožili več obtožb goljufije in umora, vendar sta bila Youngova oproščena ali pa dokazov ni bilo dovolj. Končno so leta 1946 lahko uradno zaprli Ideal Maternity Home, ki je leta 1947 prenehal delovati.

S prikazovanjem prednosti in manipulacije s čustvi na eni strani ter pomanjkljivosti v sistemu socialnega varstva na drugi, 'Butterbox Babies' učinkovito prikazuje dogodke na način, ki se zdi kot popolna ponovitev tega, kar se je moralo zares zgoditi takrat.