Ali lekcije kemije temeljijo na resnični zgodbi?

Oddaja Apple TV+ ‘Lekcije kemije’ občinstvo popelje v 50. leta, ko spremljamo mlado znanstvenico Elizabeth Zott, ki se spopada s seksizmom in mizoginijo, medtem ko dela na revolucionarni teoriji, za katero ne dobi podpore svojih nadrejenih. Njeno življenje se spremeni, ko postane voditeljica kuharske oddaje, a tudi ob tem se mora Elizabeth soočiti z marsičim. Kljub vsem oviram na njeni poti ostaja neomajna pri svojih prepričanjih in skuša svoje občinstvo, predvsem ženske, spodbuditi k dejanjem.

Oddaja, ki jo je ustvaril Lee Eisenberg, je oster komentar o politiki enakosti spolov in o tem, kako diskriminacija, ne samo v znanosti, ustvarja težave pri razvoju in razcvetu družbe. Močno posega v veliko stvari, ki so aktualne še danes, zaradi česar se morda sprašujete, ali predstavo navdihuje resnična zgodba. Tukaj je vse, kar morate vedeti o tem.

Pouk kemije ni resnična zgodba, ampak je navdihnil resničen dogodek

'Lekcije kemije' temeljijo na istoimenskem romanu Bonnie Garmus. Zgodba je povsem izmišljena, a razlog, da je tako osredotočena na seksizem na delovnem mestu in podcenjeno naravo ženskega dela, je ta, da je Garmus zgodbo napisal po incidentu, ki ga je izkušena na delu. Leta 2013 je delala kot kreativna direktorica v oglaševalski agenciji v Bay Area.

Ni ji ušlo, da je bila običajno edina ženska na srečanjih, toda tokrat so se stvari nekoliko poslabšale. Garmusova je razkrila, da je bila na sestanku za 'veliko tehnološko kampanjo' edina, ki ni prejela povratnih informacij o svoji predstavitvi. Še huje, kmalu zatem je drugi moški ponovil vse, kar je pravkar povedala, in prejel vse zasluge za to idejo.

»Borila sem se, ker nisem ravno pomanjkana vijolica. In vsi so me ignorirali. Pravzaprav sem stopil nazaj k svoji mizi. Ampak veš kaj? To je bila na nek način res super stvar, ker sem bil tako slabe volje, da sem namesto, da bi delal na roku, ki bi ga moral delati, tisti dan sedel in napisal prvo poglavje Lekcije kemije, «, je dejal avtor.

Ker Garmusova ni imela znanja iz kemije, se je seznanila z njenimi osnovami. Zavedati se je morala tudi dejstva, da marsikaj, kar je zdaj znano, v 50. letih še ni bilo odkritih, izumljenih ali o njih govora. Pri svojem raziskovanju se ni mogla zanesti na Google, zato je na eBayu kupila knjigo o osnovni kemiji iz 50. let prejšnjega stoletja in celo doma preizkusila lastne poskuse. »Gasilci so morali priti dvakrat zaradi količine plamenov v mojem stanovanju. Tako sem naredila nekaj napak, toda ko sem se začela ukvarjati s kemijo, sem bila tako vesela, da sem se prisilila v to, ker če tega ne bi storila, ne bi nikoli spoznala, da nam vsem vlada kemija,« je dodala.

Garmusova je bila obsedena, ko je za knjigo uporabila okolje iz 50. let, ker je želel napisati nekaj, kar bi bilo oda ženskam tistega časa, a bi odmevalo tudi pri sedanjem občinstvu. »Spomnila sem se, da so morale te gospodinje opraviti toliko dela in skrbeti za toliko otrok, pa to nikoli ni bilo priznano kot delo. Pomislil sem, da moji hčerki ne bosta imeli enakih zaposlitvenih možnosti ali plačani enako kot moški. In vedno, vedno bi morali hoditi domov in gledati čez ramo. In to še danes velja v vseh koncih sveta,« je dejal Garmus.

Kot enega od svojih navdihov je navedla 'The Feminine Mystique' Betty Friedan in dejala, da je šele, ko se je lotila raziskave za knjigo, 'resnično cenila, koliko omejitev je bilo naloženih tej generaciji' žensk, ki so morale opustijo svojo kariero 'in se potem ves čas imenujejo povprečni.'

Skozi »Lekcije kemije« je upal da bi bralci videli, da so bili »moški in ženske vedno popolnoma enaki na toliko pomembnih načinov, vključno z intelektualnim, toda da nikogar ne smejo vključiti v znanost ali katero koli drugo kariero na podlagi verskega prepričanja, spola, barva njihove kože glede na njihovo starost je vse napačno. In vse to, kar je najpomembneje, je to, da [je] popolnoma neznanstveno.«

Ko je bila knjiga izbrana za oddajo, so se ustvarjalci trudili ostati zvesti Garmusovemu sporočilu in duši zgodbe. Podrobnosti o znanosti in kuhanju so izpili tako, da so za svetovalce v oddaji najeli strokovnjake obeh področij. Za Elizabeth Zott pravi Garmus Brie Larson odlično pristaja, saj igralka vlogo uteleša točno tako, kot si jo je zamislil avtor. Če upoštevamo vse to, je jasno, da so avtor knjige in ustvarjalci oddaje uporabili izmišljene like in nastavitve, da bi se osredotočili na zelo resnična in pomembna vprašanja v današnjem svetu.