Faraaz True Story: Dhaka Cafe Attack Resnična zgodba, razložena

Režija Hansal Mehta ('Shahid'), 'Faraaz' (2022) je a hindujski jezik akcijski triler iz Indije. Zgodba, ki je pretežno postavljena v Dako v Bangladešu, se vrti okoli Faraaza Hossaina (Zahan Kapoor), 20-letnega študenta na univerzi Emory v Atlanti v Georgii. Za poletne počitnice se vrne domov v Bangladeš in z dvema tujima prijateljema obišče pekarno Holey Artisan Bakery. Kar se zgodi pozneje, je stvar nočne more. Pet islamskih teroristov vdre v restavracijo s pištolami, bombami, jurišnimi puškami in mečem ter začne neselektivno pobijati obiskovalce.

Tako kot večina drugih vnosov v Mehtino vzvišeno filmografijo je tudi 'Faraaz' zelo utemeljen film. Mehta in njegovi pisci se aktivno izogibajo senzacionalizmu, namesto tega se osredotočajo na prikazovanje noči groze in bolečine. Če ste se zaradi prikaza terorizma, vere, geopolitike in velike tragedije v filmu spraševali, ali temelji na dejanskih dogodkih, smo vas pokrili.

Je Faraaz resnična zgodba?

Da, 'Faraaz' temelji na resnični zgodbi. Mehta je svoj film razvil po scenariju Ritesha Shaha, Kashyapa Kapoorja in Raghava Kakkarja, ki so svoj scenarij zasnovali na napadu v Daki julija 2016, ki ga je BBC News takrat opisal kot »najsmrtonosnejši islamistični napad v zgodovini Bangladeša. ” Lokalne novice so ga poimenovale »7/16«, s čimer so označile politični, verski in družbeni vpliv, ki ga je imel grozljiv incident na Bangladeš.

Pekarna Holey Artisan Bakery, odprta leta 2015, je bila prvotno na cesti 79 Gulshan-2, blizu diplomatskih četrti v Daki. Pokrovitelji restavracije so bili na splošno domačini in tujci, ki živijo v Bangladešu. Incident se je začel ob 21.40 po lokalnem času 1. julija 2016. Pet oboroženih moških, ki bodo pozneje prepoznani kot islamski teroristi, je vdrlo v restavracijo in začelo streljati s pištolami ter detonirati svoje bombe. To je spodbudilo več obiskovalcev, da se skrijejo pod svoje mize, medtem ko so nekateri člani osebja, vključno z argentinsko-italijanskim kuharjem Diegom Rossinijem, pobegnili tako, da so skočili na strehe sosednjih stavb iz nadstropja nad restavracijo.

Pet napadalcev je bilo pozneje identificiranih kot Nibras Islam, Rohan Imtiaz, Meer Saameh Mubasheer, Khairul Islam in Shafiqul Islam. Po besedah ​​nekaterih preživelih so bili ti napadalci zelo prijazni do Bangladešanov v popolnem nasprotju s tem, kako so ravnali s tujimi državljani, za katere so trdili, da preprečujejo širjenje islama. Eden od napadalcev naj bi bil rekel , 'Njihov [tujcev] življenjski slog spodbuja lokalne ljudi, da storijo enako.'

Teroristi so nekaj talcev začeli izpuščati zgodaj zjutraj 2. julija. Do takrat so oblasti zaprle območje in na varno spravile najmanj devet ljudi. Faraaz je bil eden od ljudi, ki so jih bili teroristi pripravljeni izpustiti, toda ker so preprečili, da bi njegova prijatelja odšla zaradi njune narodnosti (Abinta Kabir, Emoryjeva kolegica, je imela dvojno državljanstvo ZDA in Bangladeša, Tarishi pa Jain, študentka kalifornijske univerze Berkeley, je bila Indijanka), je zavrnil.

Reševalna pobuda s kodnim imenom Operation Thunderbolt, ki jo je odredil bangladeški premier Sheikh Hasina, je bila skupna prizadevanja bangladeške vojske, mornarice, letalstva, obmejne straže Bangladeša, bataljona za hitro ukrepanje, policije in SWAT. Med ubitimi civilisti tistega dne so bili Faraaz, Abinta in Tarishi. Med drugimi žrtvami je bilo 9 Italijanov, 7 Japoncev in 5 Bangladešev. Vseh 5 teroristov je bilo ubitih, najmanj dva policista pa sta umrla: Rabiul Islam, pomočnik komisarja detektivskega oddelka metropolitanske policije v Daki, in Salahuddin Ahmed, odgovorni uradnik policijske postaje Banani.

Sprva so poročali o šestem napadalcu, omenjenem celo v uradna izjava predsednik vlade, vendar se zdi, da je bilo to napačno. Med reševalno akcijo so oblasti ubile kuharja pekarne, saj so zmotno verjele, da je eden od napadalcev. Poročila mednarodnih medijev, vključno z The New York Times, povezujejo napad z ISIL. Vendar pa je notranji minister Asaduzzaman Khan povedal novinarjem, da so bili napadalci člani Jamaat-ul-Mujahideen Bangladesh, bangladeške enote, povezane s terorističnimi dejavnostmi v Indiji in Bangladešu.

6. julija 2016 je ISIL objavil videoposnetek, v katerem trije bengalsko govoreči posamezniki grozijo bangladeški vladi, navaja , »Temu ste bili priča v Bangladešu ... je bil utrinek. To se bo ponavljalo, ponavljalo in ponavljalo, dokler ne izgubite in mi zmagamo in šeriat ne bo vzpostavljen po vsem svetu. Džihad, ki se vodi danes, je džihad v senci kalifata.«

Večina napadalcev je pripadala višjemu sloju bangladeške družbe. Oče Rohana Imtiaza je bil vodja lige Awami, vladajoče stranke v državi. Nibras Islam je bil opisano kot 'ljubeč zabave, zaljubljen in nezaljubljen ter navdušen nad športom' pred njegovim radikalnim obratom. Po napadu je vlada sprožila obsežno operacijo po vsej državi. Podoben incident naj bi bil preprečil in Tamim Chowdhury, ki naj bi načrtoval napad, je bil ubit 27. avgusta 2016.

Po incidentu so Faraaza slavili kot junaka, ki svojih prijateljev ni hotel pustiti v smrtni nevarnosti. Bangladeški dnevnik v svojem uvodniku Dhaka Tribune pobiti mladini poklonil z naslednjimi besedami: »Ko se narod z grozo sprašuje, kako je lahko rodil morilce, ki predstavljajo najhujše v človeštvu, in kaj pravi o družbi, ki je to storila, lahko vzamemo v tolažbo dejstvo, da je tudi Bangladeš rodil mladeniča, kot je Faraaz.«

Bangladeško višje sodišče prepovedan izid Mehtinega filma v državi. Ruba Ahmed, mati Abinte Kabir, je neuspešno vodila kampanjo proti razvoju filma. 'Ustvarjalci filma nas nikoli niso prosili za soglasje,' je povedala Dhaka Tribune . »Rekli so, da film ni podoben nobenemu od resničnih likov. Toda film neposredno upodablja like nekaterih žrtev in njihovih družinskih članov s spremenjenimi imeni. Film prikazuje Abinto kot Ayesho, Tarishija kot Tarija in mene kot Rabeya.« Torej, medtem ko si 'Faraaz' vzame nekaj ustvarjalne svobode za pravne namene, dejansko temelji na resnični zgodbi.