Netflixov obdobje film 'The Wonder' se vrti okoli Anne O'Donnell, irske deklice, ki živi v podeželska vas na Irskem in je prenehala jesti od dneva, ko je dopolnila enajst let. Anna preživi štiri mesece brez hrane, s čimer je pritegnila pozornost ne le prebivalcev svoje vasi, temveč tudi novinarjev iz Anglije. Ko jo vprašajo, kako preživi brez hrane, Anna odgovori, da ima nebeško mano. Ker je film Sebastiána Lelia realističen prikaz Anninega življenja, si nismo mogli kaj, da se ne bi vprašali, ali lik temelji na resnični zgodovinski osebnosti. Naj delimo naše ugotovitve v zvezi z istim!
Anna O'Donnell ne temelji na nobeni določeni deklici. Vendar pa je Emmo Donoghue, koscenaristko filma in avtorico istoimenskega izvornega romana filma, navdihnil resnični pojav postečih deklet, da je spočela protagonistko svojega romana. 'Čudež je izmišljena zgodba, toda tisto, kar ga je navdihnilo, je bil zelo resničen fenomen 'posteče deklice', ki je trdila - ali so jo rekli drugi - da lahko živi brez hrane,' je povedal Donoghue. Pan Macmillan . V preteklih letih, zlasti v viktorijanskem obdobju, naj bi več deklet v predpubertetniški dobi več mesecev preživelo brez hrane.
Donoghue je med raziskovanjem naletela na več postnih deklet, ki so avtorico skupaj navdihnila, da je spočela Anno. »Pri raziskovanju romana sem si jih ogledal skoraj petdeset [postečih deklet], ki so segale od Irske in Britanije do Zahodne Evrope, ZDA in Kanade, od 16. stoletja vse do 19. stoletja,« je dodal Donoghue. Dekleta niso bila povezana. Po besedah romanopisca so bili od mestnega Brooklyna do podeželskega Walesa.
Tako kot Anna je vera močno vplivala na več postnih deklet. »Rekel bi, da je najpogostejša povezava krščanska vera: ne glede na to, ali so katoličanke ali protestantke, so bile mnoge od teh deklet hvaljene kot junakinje v srednjeveški tradiciji svetnic, kot je Katarina Sienska, ki naj bi bila sposobna preživeti tudi dolgotrajne poste. kot druge oblike pokore za opravičenje svojih grehov in grehov drugih,« je dejal Donoghue v istem intervjuju. Kot je omenil romanopisec, je odpuščanje grehov drugih sestavni del Anninega življenja.
Ena od postnih deklet, ki spominjajo na Anno, je Sara Jakob . Sarah, rojena leta 1857 v Carmarthenshiru v Walesu, je februarja 1867 zbolela, kar je pomenilo začetek njene izgube apetita. Zadnjič je Sarah menda sploh kaj jedla oktobra istega leta. Tako kot Anna v filmu je tudi Sarah postala senzacija, saj so časopisi objavili več zgodb o »valižanskem postnem dekletu«. Tako kot so obiskovalci prišli pogledat Anno, je menda več obiskovalcev in romarjev obiskalo Saro. Po svojih obiskih so celo pustili kovance, kar nas spominja na to, kako so obiskovalci v filmu dali kovance v škatlo za revne, ki je bila v gospodinjstvu O'Donnellovih.
Tako kot ima Anna opazovalce, jih je imela tudi Sarah. Umrla je 17. decembra 1869, več kot dve leti po tem, ko je oktobra 1867 domnevno zavrnila karkoli jesti. Čeprav je Sarahino življenje res podobno Anninemu, Donoghue ni želel, da bi Anna temeljila na valižanki. »Nikoli nisem našel nobenega resničnega primera, ki bi zazvonil v meni in mi povedal, da je to zgodba, ki jo moram povedati v romanu. Nekatere so bile preveč tragične, celo za pisatelja z mojim temačnim okusom; Sarah Jacob, na primer, majhna deklica je umrla, medtem ko so jo medicinske sestre 'pazile' leta 1869,« je dodal Donoghue v istem intervjuju s Pan Macmillanom.
Konec koncev je Donoghue želel raziskati ženskost skozi Anno in njeno postenje. »Mislil sem, da veliko pove o tem, kaj pomeni biti dekle – v mnogih zahodnih državah, od šestnajstega stoletja pa vse do dvajsetega – to, da so ta dekleta postala slavne, ker niso jedla. Paradoksalno je, da so dobile moč – pozornost, slavo, včasih bogastvo – s tem, da so bile šibke in požrtvovalne, skrajna krotka ženstvenost,« je dodal avtor.