Netflixova južnokorejska trilerska serija 'Žaba' občinstvu prinaša privlačno zgodbo, v kateri se življenja nedolžnih ljudi spremenijo v nočne more, ko se jim prekrižajo poti z nekaterimi zelo nečednimi ljudmi. Po eni strani spremljamo zgodbo Yeong-ha, čigar življenje se obrne na glavo, ko svoje stanovanje odda ženski, za katero se izkaže, da je bolj nevarna, kot bi si lahko kdo predstavljal. Na drugi strani pa je zgodba o Sang-junu, čigar življenje se obrne na glavo, ko v svojem motelu gosti serijskega morilca. Obema njuno življenje uide izpod nadzora, ko se sprašujeta, zakaj se jima dogajajo te stvari.
Režija Mo Wan-il, zaradi česar je 'Žaba' še bolj zanimiva, je to, da so liki predstavljeni na način, ki se zdi zelo povezan. Vsakič, ko gre z likom kaj narobe, se gledalci zagotovo sprašujejo, kaj če bi se to zgodilo njim in kaj bi storili v takšni situaciji.
'Žaba' je izmišljena zgodba, ki si jo je izmislil Son Ho-young. Medtem ko se dogodki v zgodbi odvijajo na moteč realističen način, ostaja zgodba sama povsem izmišljena. Osnova zgodbe leži v zelo preprosti misli, ki jo je pisatelj nekoč imel. Na splošno, ko razmišljamo o sprehodu po gozdu, je slika, narisana v naših mislih, zelo mirna in nadrealistična. Razmišljamo o lepoti in miru kraja ter ideji o harmoniji z naravo. Toda ta mir in tišina se zlahka spremenita v najgrozljivejšo izkušnjo človekovega življenja, če se znajdejo na osamljenem mestu z nevarno osebo.
Ta ideja se odmeva tudi v vrstici o padcu drevesa v gozdu, ki se ponavlja skozi celotno zgodbo, da bi občinstvu dala kontekst prostora uma, v katerem se znajdejo liki, zlasti Yeong-Ha, ki verjame, da lahko pobegne grozo pred njim tako, da ga popolnoma ignorira. Ta zamisel o samem sprehajanju po gozdu je služila kot seme za zgodbo predstave (prvotno imenovane »V gozdu, kjer ni nikogar«), ki se je sčasoma spremenila v popolno napetost z več zapleti.
Ko so Mo Wan-ilu predstavili scenarij, je bil nekoliko skeptičen glede prevzema projekta, vendar je bil na koncu prepričan, da posname serijo, zlasti zato, ker ga je pritegnila dvojnost zgodbe. Všeč mu je bila ideja, da človekov prostor za udobje spremeni v nekaj, v čemer doživi popolno grozo, kar se zgodi s Sang-junom in Yeong-Ha. Vzporednice med njunima zgodbama in tem, kako se do konca združijo, so tudi režiserja zanimale, da se je lotil projekta.
V preteklih letih je bilo na sporedu več oddaj o serijskih morilcih, vendar njen pristop loči 'The Frog' v žanru. Namesto da bi gledalce popeljal v misli morilca ali tragedijo žrtve, prikazuje drugačen vidik zgodbe. Osredotoča se na ljudi, ki se znajdejo na napačnem mestu ob napačnem času. Čeprav bi jih morda imeli za neposredne žrtve, se njihova življenja za vedno spremenijo, ko se jih preprosto dotaknejo morilec in njihovi zločini.
Da bi to pojasnili, predstava uporablja analogijo žabe, ki jo nagajivi otroci kamenjajo in se ves čas sprašuje, zakaj jo mučijo. Namesto da bi se osredotočila na dejstvo, da so otroci krivi, se žaba sprašuje, kaj je naredila, da si je zaslužila kamenjanje, kar je točno tam, kjer se znajdeta Sang-jun in Yeong-Ha. Z njimi je pisatelj želel obrniti pozornost občinstva na pogosto nepriznane žrtve, katerih življenja so uničena zaradi zločinov, ki se jim niso zgodili.
Za igralca Kim Yun-Seoka, ki igra Yeong-Ha, je bilo govora o obupu, ki ga doživljajo žrtve, in o tem, kako daleč lahko gredo, da zaščitijo sebe in svoje ljubljene. Rad je raziskoval človečnost svojega značaja, še posebej njegove pomanjkljivosti in kako se okoliščine zapletajo tako, da se znajde še globlje v luknji, iz katere se skuša izkopati. Njegova iskrena upodobitev naredi lik bolj realističen, občinstvu pa omogoči, da mu postane naklonjeno, saj v njem vidi sebe.