Vatikan je doživel trenutek groze 13. maja 1981, ko je Mehmet Ali Agca izstrelil več strelov na papeža Janeza Pavla II., medtem ko se je ta v povorki vozil po Trgu svetega Petra. Napad so kmalu pripisali turški militantni organizaciji Sivi volkovi in Agca so prijeli na kraju samem. Zanimivo je, da sta bila Agca in poskus atentata spet potisnjena v središče pozornosti, ko Emanuela Orlandi je izginila 22. junija 1983.
Netflixov 'Vatican Girl: The Disappearance Of Emanuela Orlandi' podrobno opisuje izginotje in prikazuje, kako je bil primer videti povezan z Agco. No, z ljudmi, ki jih zanima več, poglejmo, kje je trenutno Mehmet Ali Agca, kajne?
Agca se je rodil 9. januarja 1958 v turški provinci Malatya in je odraščal skupaj z vsaj enim drugim bratom in sestro. Čeprav je imel precej dobre odnose s svojo družino, so poročila navajala, da je bil Agca že od mladosti vpleten v drobne zločine. Kljub temu so se drobni kriminal kmalu umaknili večjim težavam, saj je Agca vztrajal, da je bil usposobljen za terorizem in orožje, saj je pripadal Ljudski fronti za osvoboditev Palestine (PFLP), kar je skupina zavrnila.
Kljub temu naj bi turški državljan postal strokovnjak za rokovanje s strelnim orožjem, preden se je pridružil turški skrajno desničarski in militantni organizaciji Sivi volkovi. Medtem ko je delal za sive volkove, je bil Agca poslan na več misij, najpomembnejša med katerimi je bil atentat na novinarja in urednika Abdija İpekçija. Abdi, ki je delal za časopis Milliyet, je bil odkrit in glasen kritik ekstremizma in militantnosti. Abdijeva kritika je ogrozila njegovo življenje in Sivi volkovi so Agco ter njegovega sozarotnika Orala Çelika zadolžili za izvedbo umora.
1. februarja 1979 se je Abdi vračal iz pisarne Milliyet, ko sta Agca in Çelik zasedo ga pred njegovim stanovanjem, preden je hladnokrvno ustrelil novinarja. Čeprav je Çelik pobegnil, poročila pravijo, da je obveščevalec identificiral Agco, zaradi česar so ga istega leta aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Vendar so imeli sivi volkovi druge načrte, kar je Agci kmalu uspelo izbruh zapora z notranjo pomočjo in pobegnil v Bolgarijo.
V Bolgariji je Agca začel kovati zaroto proti papežu Janezu Pavlu II., ko je bil ta tik pred obiskom Turčije. Izdal je celo odprta grožnja s smrtjo proti papežu leta 1979 in načrtoval atentat nanj leta 1980. Viri trdijo, da ga je na tej misiji spremljal tudi Oral Çelik, 13. maja 1981 pa je turški atentator počakal, da je papež šel mimo Trga sv. Nekoč se je v svojem vozilu Agca pojavil papež Janez Pavel II odpuščen večkrat streljal vanj, od katerih so štirje zadeli papeža in ga ranili. Pozneje je Agca omenil, da je po štirih strelih začutil, da se je pištola zataknila.
Čeprav je Agca poskušal pobegniti, potem ko ga je odvrgel, ga je nekaj opazovalcev in vatikanskih oblasti uspelo prijeti. Po poskusu je bil Agca julija istega leta obsojen poskusa umora in obsojen na dosmrtno ječo. Ko je 22. junija 1983 izginila Emanuela Orlandi, je bil moški, pozneje identificiran kot Marco Accetti je trdil, da je ugrabil 15-letnik pa tudi Mirella Gregori da bi pritisnil na vatikansko vlado, naj Agca osvobodi. Marco je celo trdil, da je del sivih volkov, a je Agca obsodil ugrabitev in vztrajal, da ga je KGB uril.
Sčasoma so Marcovo izjavo označili za lažno in policija je ugotovila, da Agca ni imel nobene zveze z izginotjem. Presenetljivo se je zdelo, da se je Agca v zaporu premislil, saj se je precej zbližal s papežem, potem ko ga je ta obiskal v njegovi celici. Zdelo se je, da si je turški atentator oddahnil, ker mu je spodletelo, in celo povedal, da je usoda tista, ki je papežu pomagala preživeti in da sta se srečala. Kasneje, leta 1997, je prišlo do poskusa ugrabitve letala 830 družbe Air Malta in čeprav so napadalci zahtevali Agcino prostost, so jih kmalu prijeli.
Po približno 19 letih služenja v zaporu v Vatikanu je Agca leta 2000 pomilostil papež, nato pa se je vrnil v Turčijo. V Turčiji se je soočil z več obtožbami v zvezi z ropi in poneverbami. Vendar je bilo nekaj obtožb opuščenih zaradi zastaranja Turčije. Na koncu je bil Agca zaradi dveh ropov obsojen na sedem let in štiri mesece zapora, druge kazni pa so mu prilagodili glede na čas, ki ga je prestal v tujini. Pravzaprav je bila njegova kazen izjemno zapletena, oblasti pa pomotoma izpuščen leta 2006, da bi ga znova aretirali.
Mehmet Ali Agca je bil končno izpuščen januarja 2010 iz zapora, nato pa je obiskal grob papeža Janeza Pavla II. in razglasil svojo željo, da postane rimskokatoličan. Poročila leta 2020 omenjajo, da je Agca prebival v majhnem stanovanju v predmestju Istanbula v Turčiji, kjer je znan po tem, da redno hrani potepuške pse in mačke. Zdi se, da še vedno živi tam, njegovi sosedje pa imajo za turškega državljana le lepe besede. Medtem ko poročila omenjajo, da se je odrekel svoji nasilni preteklosti, Agca želi posneti dokumentarni film o svojih izkušnjah in ohranja tesen odnos s svojimi najdražjimi.