Dramska oddaja Starz, 'Mary & George', prikazuje vznemirljivo in škandalozno zgodbo skozi zgodnje 17. stoletje v Angliji in Škotskem v Jakobovem obdobju, ko se je odvijala na kraljevem dvoru kralja Jakoba VI. in I. Zgodba se osredotoča na Georgea Villiersa in njegovega mati, Mary, ki je svojega sina oblikovala v očarljivega mladeniča, ki je sposoben zapeljati najvplivnejšega človeka v državi, kralja Jakoba, da bi si prislužil naklonjenost in bogastvo. Posledično se je spletkarski dvojec mati-sin povzpel po stopničkah na kraljevem dvoru in spremenil svoje življenje v izjemnem podvigu družbenega vzpona.
Razuzdani in dekadentni prikaz kraljevega dvora v 17. stoletju v oddaji predstavlja prepričljivo obdobje, polno tem poželenja in moči, ki se dobro ujemajo z njenim prikazom monarhične politike. Iz istega razloga, glede na kontroverzno predstavitev zgodovinskega obdobja v angleški in škotski preteklosti, bi se gledalci morda morali vprašati, koliko resnice je v ozadju pripovedi o kralju Jakobu in njegovem razposajenem dvoru. SPOILERJI NAPREJ!
Jakob VI., rojen leta 1566 kot edini sin Marije, škotske kraljice, in njenega moža Henryja Stuarta, lorda Darnleyja, se je leta 1603 povzpel na angleški prestol kot Jakob I. Moški je najbolj znan po tem, da je sponzoriral angleški prevod Svetega pisma, ki je postala znana kot Biblija kralja Jakoba. Vendar pa so kraljevi podvigi v njegovem osebnem – in zlasti spolnem – življenju ostali še ena točka zanimanja zgodovinarjev v znanstvenih pogovorih. Kralj Jakob, ki je znan po svoji nagnjenosti k iskanju istospolnih ljubimcev, se pogosto obravnava kot eden najvidnejših moških v moderni zgodnji Evropi, ki je imel istospolne odnose.
Ne glede na to, ali so bile te povezave romantične in spolne narave, se v zgodovinskih prostorih izpodbija s precejšnjimi dokazi v prid trditvi. Kakor koli že, njegova nagnjenost k imenovanju moških »Favoritov« - naziv, ki so ga takrat podelili vladarjevim intimnim spremljevalcem - je dobro priznano dejstvo. Predvsem trije moški - Esmé Stewart, Sieur d'Aubigny, Jamesov veliko starejši bratranec, ter veliko mlajša Robert Carr in George Villiers - se spominjajo kot vladarjevi favoriti med njegovo vladavino. Med temi moškimi je Villiers - Jamesov zadnji ljubljenec - pogosto njegov največji ljubimec.
George Villiers se je rodil leta 1592 obubožanemu gospodu, ki je prezgodaj umrl. Kot takega je človeka vzgojila njegova mati Mary. Kljub njunemu težavnemu položaju je Mary svojemu sinu uspela zagotoviti impresivno izobrazbo in ga učiti v umetnosti ples in sabljanje. Sčasoma je moški ujel pogled kralja Jakoba in tako sprožil kampanjo za zamenjavo Carra kot kraljevega favorita. Zlasti Villiersov položaj kraljevega pokalnika mu je pomagal, da se je zbližal z Jamesom. Zanimivo je, da je isto vzbudilo vzporednico med Villiersom in mitskim Ganimedom, Zevsovim moškim ljubimcem.
Kasneje je Villiers nadaljeval s primerjavo z Ganimedom v pesmih, napisanih o Jamesu v tistem času. Med odnosom z Jamesom se je Villiers hitro prebil skozi kraljevi dvor in si prislužil viteški naziv, ki mu je sledilo več plemiških činov v hitrem zaporedju. Sčasoma je James Villiersa imenoval za vojvodo Buckinghamskega, naslov, ki je prej izumrl. Isti je slednjemu dodelil tudi vzdevek 'Buckingham'.
Znano je, da je kraljevo ravnanje z Villiersom označilo za obtožbe favoriziranja po njegovem, na kar naj bi se odzval z: »Jaz, James, nisem ne bog ne angel, ampak človek kot vsi drugi. Zato se obnašam kot moški in priznam, da ljubim tiste, ki so mi dragi, bolj kot druge moške. Lahko ste prepričani, da ljubim grofa Buckinghamskega [Georgea Villiersa] bolj kot kogarkoli drugega in bolj kot vas, ki ste tukaj zbrani. Želim govoriti v svojem imenu in ne, da bi se to mislilo kot napaka, kajti Jezus Kristus je storil enako, zato me ni mogoče kriviti. Kristus je imel svojega Janeza, jaz pa svojega Jurija.«
Poleg tega poročila trdijo, da sta James in Villiers razvpita, ker se nista izogibala izkazovanju naklonjenosti s poljubljanjem v javnosti. Podobno je kralj vojvodo pogosto imenoval »Steenie«, vzdevek, ki izhaja iz sv. Štefana, ki je imel »obraz angela«, kar je še en primer, ki na videz nakazuje njuno romantično povezavo. Ena od številnih pisnih korespondenc med parom citira besede kralja Jakoba: 'Živel in umrl bom kot tvoj ljubimec', ki jih je napisal Georgeu Villiersu. Posledično lahko sklepamo, da ima poročana ljubezenska afera med Jamesom in Gerogejem, ki predstavlja osrednjo pripoved oddaje, verjetno oprijemljivo osnovo v resnici.
Večinoma si 'Mary & George' prizadeva ohraniti zgodovinsko točnost v svoji pripovedi. Pravzaprav scenarij oddaje v veliki meri temelji na neleposlovni knjigi Benjamina Woolleyja iz leta 2017, 'Kraljev morilec: Usodna afera Georgea Villiersa in Jakoba I.'. Vendar pa pomembna tema v romanu, ki trdi, da je Villiersova vpletenost v Jamesovo smrt z obtožbami o zastrupitvi, ostaja zgodovinsko sporna ideja. V svojem času je Villiers opazil precejšnjo nenaklonjenost javnosti, kar je prispevalo k mnenju, da je imel prste v Jamesovi smrti. Kljub temu te obtožbe niso bile nikoli legitimno dokazane. Kljub temu oddaja izhaja iz splošno razširjenega prepričanja o tem vidiku svoje zgodbe.
Po drugi strani pa velik del Maryine vloge v pripovedi izhaja iz domišljije ustvarjalne ekipe predstave. Liza Marshall, izvršna producentka v oddaji, je priznala isto in rekla: 'O Mary Villiers ni veliko napisanega in skoraj vse, kar obstaja, navaja, kako zlobna je bila - da je bila v bistvu čarovnica.' Kljub temu je ženska ostala zanimivost za vpletene ustvarjalce.
Ko je razpravljal o istem, je Marshall nadaljeval: »Toda ona [Mary] je morala biti neverjetno pametna, ker ženske v tem obdobju niso imele formalne moči. Uspelo ji je uporabiti svoje zvijače, da je vzgajala ne le svojega sina, ampak tudi sebe, in postala je najbližja ženska Jakobu I. Posledično je bil velik del njenega lika izmišljen brez številnih zgodovinskih pripovedi, ki bi podpirale njeno upodobitev.
Navsezadnje je osnovni okvir predstave zgodovinski prikaz realnosti. Vendar pa zapletenost pripovedi, ko gre za podrobnosti, ki obdajajo like in njihove motive, deloma izhaja iz javnih ali posameznih špekulacij. Zato kar zadeva dramatizirane zgodovinske zgodbe, 'Mary & George' ostaja resnična zgodba. Posledično lahko nekaj primerov in nians, ki nimajo utrjene podlage v zgodovinskih zapisih, označimo za ustvarjalne svoboščine, bistvene za oblikovanje takšne pripovedi. Tako odnos predstave do resničnega življenja ostaja očiten.