'Sveti pajek' je kriminalna drama, ki sledi zgodbi Arezooja Rahimija, novinarja, ki pride v Masshad, da bi odkril identiteto serijskega morilca. Vzporedno z njo smo priča dogodkom v življenju moža po imenu Saeed Azimi. Na videz je normalna oseba z družino, za katero mora skrbeti. Čez dan skrbi zanje, ponoči pa se pokaže drugačna stran. Pobere spolne delavke, jih odpelje na svoj dom in zadavi do smrti.
Čeprav so njegova dejanja grozljiva, razlog za njimi šokira Rahimija. Še huje pa je, da se zdi, da se javnost strinja s Saeedovimi dejanji. Film je vznemirljiv na več ravneh in človek se sprašuje, ali je nekdo res lahko tako motiviran zaradi svojih verskih prepričanj, da zagreši tako gnusne zločine. Če želite izvedeti več o resničnem serijskem morilcu, ki je navdihnil lik Saeeda Azimija, je to, kar morate vedeti.
Da, Saeed Azimi temelji na resničnem serijskem morilcu po imenu Saeed Hanaei. Rojen leta 1962 v Mašhadu, je priznal, da je med letoma 2000 in 2001 ubil šestnajst žensk. Njegove tarče so bile spolne delavke, ki so bile pogosto odvisnice od drog. Z avtomobilom ali motorjem se je vozil naokoli in iskal svojo naslednjo žrtev. Odpeljal jih je domov, ko so bili žena in otroci zdoma. Nato jih je zadavil z naglavnimi rutami. Njihova telesa je zavil v črne čadre in jih odvrgel. Po poročilih je na sodišču priznal, da je, ko je truplo svoje tretje žrtve pustil na ulici, čakal naokoli, dokler se niso pojavili policisti in jim pomagali naložiti truplo v reševalno vozilo.
Hanaei, ki so ga mediji poimenovali 'morilec pajkov', je bil rojen leta 1962. Rečeno je, da je odraščal v gospodinjstvu, kjer je bila nasilna njegova mati. Domnevno , ga je močno opraskala in z njega odgriznila koščke mesa. Komaj je prestopil najstniška leta, se je prostovoljno prijavil v vojsko in služil v iransko-iraški vojni od leta 1980 do 1988. Ko se je vrnil domov, je začel delati kot gradbeni delavec. Poročil se je in imel tri otroke.
Ko je umore opisal kot 'nadaljevanje vojnih prizadevanj', je Hanaei razkril, da je prvič postal obseden s spolnimi delavkami, ko je njegovo ženo za eno zamenjal taksist. Menda naj bi ga iskali moški, ki so nagovarjali spolne delavke, in so ga pretepli. Po besedah novinarke Roye Karimi: 'Zato se obrne na ljudi, ki nimajo moči, da bi se uprli.'
Hanaei bi zahteval svojo sedemnajsto žrtev, a se je borila. Potem ko ga je udarila v trebuh, je pobegnila in na policijo odšla šele čez nekaj dni. Bala se je posledic, ki bi jih to imelo nanjo kot spolno delavko. Toda sčasoma je premagala strah in policijo pripeljala do serijskega morilca.
Hanaei je svoje zločine označil za delo za Boga in dejal, da namerava mesto očistiti moralno pokvarjenih žensk, kar je označil za svojo 'versko obveznost'. Šokantno je, da je dobil podporo nekaterih ljudi, ki so verjeli, da ni storil nič slabega. Vodili so kampanjo v njegovo podporo, vendar so prenehali, ko je prišlo na dan več podrobnosti o Hanaeijevi interakciji z ženskami.
Preiskava je pokazala, da je imel spolne odnose s trinajstimi svojimi žrtvami, kriv pa je tudi tatvine in ponarejanja dokumentov, ki so ga predstavljali kot pripadnika moralne policije. Priznal je, da je uporabljal dokumente za nadlegovanje ljudi, za katere je menil, da so moralno deviantni. Razkril je tudi, da je imel seznam za zadetke z imeni najmanj osemdesetih ljudi.
Saeed Hanaei je bil obsojen na smrt z obešanjem in je bil izvedeno 8. aprila 2002 v zaporu Mashhad. Priznal je umor šestnajstih žensk, med preiskavo primera pa so odkrili trupla devetnajstih žensk. Zaradi podpore, ki jo je prejel na začetku, je verjel, da ga bodo njegovi privrženci rešili. »Celo do zadnje sekunde pred njegovo usmrtitvijo je Hanaei mislil, da ga bo nekdo v vladi prišel rešit,« je povedal Maziar Bahari, režiser filma »And Along Came a Spider«, ki pripoveduje zgodbo o Saeedu Hanaeiju.
Po poročanju , je bil Hanaei 'pretresen in jezen', ko je odkril, da ga bodo res usmrtili. Čeprav za usmrtitev ni bilo kamer, je rečeno, da je 'kričal v znak protesta.' Svoje žrtve je imel za 'ničvredne kot ščurke'. Dodal je: 'Proti koncu ponoči nisem mogel spati, če tistega dne nisem ubil enega od njih, kot da bi postal odvisen od njihovega ubijanja.'