Recenzija: »Saints & Strangers«, zahvalna zgodba, povedana v maternem jeziku

V svetniki in tujci, Prepričljiv dvodelni film National Geographica o naseljencih Mayflower in prvem zahvalnem dnevu, člani igralske zasedbe igrajo ameriški Indijanci govorijo svoje pesmi v skoraj izumrlem jeziku, imenovanem Western Abenaki. Je drzna izbira , tako zaradi izziva za igralsko zasedbo kot zato, ker pomeni, da je velik del filma podnaslovljen. Je pa osupljivo primerno, saj je v tej zgodbi jezikovna ovira vse.

Film, ki se predvaja v dvournih blokih v nedeljo in ponedeljek zvečer, temelji na resnični zgodbi o tem, kaj se je zgodilo, ko so kulture leta 1620 trčili, ko je čoln verskih separatistov (Svetniki iz naslova) in pustolovci prispeli ob obalo Massachusetts.

Tisti, ki so preživeli plovbo, so bili bolni in lačni, vendar so imeli dovolj energije, da so se prepirali, še preden so prišli na kopno – zaupanje v Boga Romarji se ne ujema z njihovimi zaslužnimi sopotniki ali mornarji, ki so jih prepeljali čez reko. ocean. Kmalu so se morali še več prepirati o tem: kako obravnavati in ravnati z ljudmi, na katerih ozemlju so pristali.

Ogromna igralska zasedba vključuje Vincenta Kartheiserja iz Mad Men, ki odlično opravlja delo kot William Bradford, vodja verske skupine in morebitni guverner kolonije Plymouth. Zasedba naseljencev vključuje tudi Anno Camp kot Bradfordovo ženo Dorothy; Michael Jibson kot Myles Standish, vojaški mož; Ray Stevenson kot pokvarjen Stephen Hopkins; in Natascha McElhone kot Hopkinsova žena Elizabeth.

Vsi njihovi liki nimajo dovolj časa pred zaslonom, da bi bili popolnoma opredeljeni; v resnici so najbolj presenetljive osebnosti med Indijanci, zlasti Raoul Trujillo kot Massasoit, vodja plemena Pokanoket, ki je sčasoma sklenilo zavezništvo s prišleki; in Tatanka Pomeni kot Hobbamock, elitni bojevnik. Indijski prizori sicer ne odpravljajo povsem nekaterih stereotipov, ki so stari kot televizija, vendar vsaj vidimo like, ki razpravljajo o možnih poteh delovanja enako živahno in dobro poznano kot belci.

V središču vsega je Kalani Queypo kot Squanto, most med obema svetovoma, saj sprva sam govori oba jezika. V tem pripovedovanju in do neke mere v zgodovini je malo skrivnosten, njegova zvestoba in motivi niso jasni. Zaradi teh podnapisov ga vidimo, da namerno napačno prevaja, ko posreduje med Indijanci in Zahodnjaki, včasih neškodljivo, včasih ne. V tem filmu je zgodba o zahvalnem dnevu zgodba o jeziku in njegovi manipulaciji.

Film je imel več pisateljev in ohranjanje številnih likov naravnost zahteva nekaj truda, vendar ostane gledljiv do konca. In ostaja razmeroma zvest dogodkom, tudi tistim, ki ne sodijo v predlogo Scriptwriting 101. Liki umirajo zgodaj in pogosto, ne glede na to, ali smo bili deležni dramatične rasti, ki jo pričakujemo od izmišljenih oddaj. Resnično življenje je tako.