Po remakeu za ameriške gledalce, nazaj k podcenjevanju
Policijska drama Most, tako v izvirni (skandinavski) kot ameriški različici, je dobila naslov po vznemirljivem uvodnem triku: na mostu, ki prečka mednarodno mejo, najdejo truplo, ki leži napol v eni in pol v drugi državi. Rezultat je malo verjetno partnerstvo med detektivi iz dveh držav, Švedske in Danske v izvirniku, ZDA in Mehike v predelavi.
Ameriška serija je v svoji zapleteni in mlačni drugi sezoni opustila kakršno koli izrecno povezavo z mejnim mostom, nato pa jo je FX preklical. Skandinavska serija je ohranila domišljatost: njena druga sezona, v petek na spletu v Huluju, se začne s tovorno ladjo, ki skrivnostno zavije s tečaja in naleti na enega od pomolov Oresundskega mostu.
To je manjša podrobnost, vendar kaže na to, zakaj je original boljši. Kot je tako pogosto pri evropskih televizijskih oddajah in njihovih ameriških predelavah, je dansko-švedski most skromnejši, bolj osredotočen, bolj zaprt kot različica FX. Vsaka sezona govori o primeru in nekaj policajih, od katerih eden kaže vedenje, podobno Aspergerjevemu sindromu.
SlikaKredit...Byron Cohen/FX Network
To ni bilo dovolj dobro za Ameriška oddaja , ki je razširil vloge sekundarnih likov, odvzemal zaslonski čas osrednjim partnerjem (ki sta jih čudovito igrala Diane Kruger in Demián Bichir), in svojo mejo uporabil kot izgovor za lovljenje baročno nasilnih in čudnih zgodb, ki vključujejo narkotične združbe in trgovina z ljudmi.
Izvirnik , z naslovom Broen na Danskem in Bron na Švedskem, se tesno osredotoča na dva policista, socialno nerodno švedsko detektivko Sago Noren (Sofia Helin) in njenega bolj zavzetega, manj strogega danskega kolega Martina Rohdeja (Kim Bodnia).
Ko se začne druga sezona, Saga pokličejo, da razišče svojeglavo ladjo in odkrije, da posadke ni več, vendar je bilo pet ljudi, za katere se domneva, da so pogrešani, trije Švedi in dva Danca, drogirani in priklenjeni v skladišče. To ji daje izgovor, da gre na Dansko in prosi za pomoč Martina, ki ga ni videla v 13 mesecih od njunega zadnjega primera – ko ga je ustrelila na mostu, da bi preprečila, da bi ubil moškega, ki je vzel njegovega sina.
Gospa Helin in skandinavski pisci so s Sago manj sentimentalni, kot je bila ameriška oddaja z likom gospe Kruger. Saga o gospe Helin sprejema njeno stanje brez vpliva in način, kako jo ločuje od drugih, in le redko čuti potrebo po prepadu. To pomeni, da ko izdaja čustva, le komajda, se le-ta povečajo in zgodnji prizor, v katerem naleti na opustošenega Martina, je bolj ganljiv – predvsem zato, ker je bil bolj tih in podcenjen – kot karkoli v dveh sezonah ameriške oddaje.
V kriminalnih dramah, tako kot v življenju, je manj pogosto več.